๐…๐ฎ๐จ๐Ÿ๐ฎ๐š ๐Ÿ๐š๐ค๐š๐ก๐จ๐ค๐จ โ€˜๐š ๐ž ๐๐จ๐ฅ๐จ๐ค๐š๐ฅ๐š๐ฆ๐š ๐€๐ค๐จ ๐ฉ๐ž๐š ๐ฆ๐จ๐ž ๐€๐ค๐จ ๐๐ ๐š๐ฎ๐ž โ€˜๐ข ๐ก๐ž ๐ฅ๐ž๐ฏ๐จ๐ฅ๐จ ๐ฉ๐จ๐ญ๐จโ€™๐ข ๐ง๐ ๐š๐ฎ๐ž ๐ฅ๐จ๐ญ๐จ๐ฅ๐จ๐ญ๐จ (๐ฆ๐ž๐๐ข๐ฎ๐ฆ-๐ฌ๐ค๐ข๐ฅ๐ฅ๐ž๐) ๐ฆ๐จ ๐ž ๐ฉ๐จ๐ญ๐จโ€™๐ข ๐ง๐ ๐š๐ฎ๐ž ๐ฆ๐šโ€™๐จ๐ฅ๐ฎ๐ง๐ ๐š ๐š๐ง๐ ๐ž (๐ก๐ข๐ ๐ก-๐ฌ๐ค๐ข๐ฅ๐ฅ).

โ€˜I he fengaueโ€™aki fakataha โ€˜a e MTED – Labour Tonga mo e International Labour Organization (ILO) โ€“ Pacific Island Countries, pehe ki he Tonga Chamber of Commerce & Industry Inc. (TCCI) mo e Ahopanilolo Technical Institute (ATI), naโ€™e fatu e polokalama ni ke fakafaingamalieโ€™i ange e maโ€™u ngaue โ€˜a e toโ€™utupu โ€˜aki hono fakanaunau โ€˜aki e potoโ€™i ngaue totonu โ€˜oku fiemaโ€™u โ€˜e he ngaahi kautaha pisinisi.

Makatuโ€™unga โ€˜eni โ€˜i he ngaahi savea mo e talatalanoa ki muโ€™a mo e ngaahi kupu ngaue fekauโ€™aki, โ€˜o haa ai โ€˜a e ngaahi sekitoa โ€˜oku โ€˜ikai ke fenapasi lelei mo hohoa tatau โ€˜a e potoโ€™i ngaue mo e taukei โ€˜oku fiemaโ€™u โ€˜e he ngaahi kautaha pisinisi, pea mo e โ€˜ilo mo e taukei faka-ngaue โ€˜oku maโ€™u โ€˜e kinautolu โ€˜oku kumi ngaue. โ€˜Oku hoko ai ke lahi โ€˜a e โ€˜ikai maโ€™u ngaue, pea faingataโ€™a mo e kumi ha kau ngaue feโ€™unga ki ha ngaahi lakanga.

Ko e polokalama ako pea mo ngaue ko eni, โ€˜oku fuofua โ€˜ahiโ€™ahi โ€˜i he sekitoa takimamata, pea โ€˜i he tafaโ€™aki โ€˜o e ngaohi meโ€™atokoni (cookery).  Ko e ngaahi kautaha pisinisi โ€˜e 10 โ€˜i he tafaโ€™aki pisinisi hotele mo e falekai te nau kau ki he polokalama ni.  Ko e fanau ako โ€˜e toko 21 mei he polokalama Hospitality (Cook) โ€˜a e ATI te nau ako pea mo ako ngaue, โ€˜o kamata mei he โ€˜aho 25 โ€˜o Maโ€™asi ni ki Novema 2024.  โ€˜I he fakaโ€™osinga leva โ€˜o e toโ€™u ako 2024 โ€˜e maโ€™u โ€˜e he tokotaha ako โ€˜ene setifikeiti ako Cert 4 kuo โ€˜osi โ€˜i loto ai โ€˜a โ€˜ene lavaโ€™i โ€˜a e polokalama ako pea mo ako ngaue โ€˜i he tafaโ€™aki โ€˜o e cookery.

Ko hono โ€˜ahiโ€™ahiโ€™i ko eni โ€˜o e polokalama, โ€˜oku fakapaโ€™anga โ€˜e he Puleโ€™anga โ€˜a e peseti  โ€˜e 60% โ€˜o e vahenga โ€˜o e kau ako ngaue pea 40% leva mei he ngaahi kautaha pisinisi.

โ€˜I he meโ€™a โ€˜a e Minisita โ€˜o e Potungaue, Dr. Viliami Uasike Latu, naโ€™a ne pehe โ€˜oku โ€˜i ai e fakaโ€™amu ke ola lelei โ€˜a e polokalama ni hono fuofua fakahoko, pea ke lava ke fakalahi atu ke kau ki ai mo e ngaahi sekitoa ngaue fakatekinikale kehe โ€˜o โ€˜ikai ko e takimamata pe.

NGATAโ€™ANGA

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *